Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.

Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov [email protected] ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin

Foto: www.delo.si
Galerija slik

STOPAR, Ivan

Kastelologija, grajske stavbe

Prevajalci

Konservatorstvo

Častni občani

Umetnostna zgodovina

Rojen:

29. april 1929, Ljubljana

Umrl: 12. december 2018, Celje

Kraj delovanja:

Celje

Dr. Ivan Stopar je sodil med ugledne slovenske umetnostne zgodovinarje in konservatorje, katerega delo ni bilo prepoznavno le v Sloveniji, temveč tudi širše v Evropi. To velja zlasti za grajsko arhitekturo, saj je sodil med utemeljitelje kastelologije na Slovenskem kot samostojne vede.
Življenje in delo dr. Stoparja je bilo od leta 1964 tesno povezano z mestom Celje ter širšo celjsko regijo. Ob ustanovitvi Zavoda za spomeniško varstvo v Celju je postal njegov prvi ravnatelj ter s trdim in vztrajnim delom organiziral in strokovno utemeljil spomeniškovarstveno službo najprej v celjski regiji, kasneje pa tudi v delu Zasavja in Posavja; postavil je tudi temelje Zavodovi dokumentaciji, ki je po obsegu in pomenu prerasla v trajen vir za proučevanje kulturne dediščine.
Kot odgovorni konservator je vodil obnovo številnih spomenikov v Celju, med njimi opatijsko cerkev sv. Danijela, Knežji dvorec in Stari grad. Med prvimi konservatorji na Slovenskem je posvečal pozornost tudi historičnim urbanim celotam, tako je tudi za staro mestno jedro Celja že zelo zgodaj opredelil spomeniškovarstvene smernice za prenovo, ki so izhajale iz analize urbanističnega razvoja mesta: njegova študija Spomeniškovarstveni red za staro mestno jedro v Celju (Celjski zbornik 1968) je bila v svojem času pionirsko delo in v marsičem še danes ni presežena.
Posebno mesto v njegovem delu imajo gradovi, izdelal je natančno topografijo gradov v vzhodni in osrednji Sloveniji.
Pri proučevanju zgodovine in urbanističnega razvoja mesta Celje je podrobno obdelal tudi stare celjske upodobitve, ki so nepogrešljiv vir za proučevanje zgodovine mesta, je tudi soavtor prve monografije o Celju (1968) ter avtor monografije o Celju iz leta 1986. Številne kulturne spomenike je širši javnosti predstavil v zbirki Vodnikov po naravnih in kulturnih spomenikih Slovenije, med drugim tudi mesto Celje in njegove spomenike (dve izdaji), Stari grad, opatijsko cerkev, cerkev na Svetini itd. V številnih razpravah in člankih je objavil nekaj odmevnih znanstvenih tez, ki prinašajo nova spoznanja o naši kulturni dediščini, kot sta npr. opredelitev avtorjev gotskih fresk v Marijini kapeli opatijske cerkve v Celju in Celjskega stropa.
Za svoje delo je prejel Steletovo nagrado in nagrado Izidorja Cankarja ter številna druga priznanja in nagrade, celjska občina pa mu je leta 2012 za njegov življenjski prispevek k proučevanju zgodovine Celja podelila naziv častni meščan.

Zadnje obdobje svojega življenja pred smrtjo, 12. decembra 2018, je preživel v Domu sv. Jožef v Celju. Pokopan je na pokopališču na Plečnikovih Žalah v Ljubljani.

Biografsko geslo je pripravil Janko Germadnik in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje.

Dela

Izbrana dela:

Opatijska cerkev v Celju, 1971
Stare celjske vedute, 1973
H. J. C. Grimmelshausen: Simplicius Simplicissimus, 1961, 1974 (prevajalec)
Stare celjske upodobitve, 1980
Gradovi na Slovenskem, 1986, 1987, 1991
Mesto Celje in njegovi spomeniki, 1996
Ljubljanske vedute, 1996
Stari grad Celje med včeraj, danes in jutri, 2000
Hrami tišine, 2009
Celjske impresije, 2012
Slikovite podobe Slovenije, 2013
Slovenještajerske vedute Carla Reicherta, 2015 (soavtor)
Podoba Slovenije v obdobju narodnega prebujenja, 2016
Arhitektura predromanike in romanike v Sloveniji, 2017
Slovenske vedute med klasicizmom, romantiko in realizmom, 2018

Viri in literatura

A. Aškerc: Ivan Stopar – osemdesetletnik, Varstvo spomenikov 2010, str. 308–309
A. Aškerc: Ivan Stopar (nekrolog), Celjan 2018, št. 936, str. 40
A. Aškerc: Utemeljitev pobude za podelitev naziva častnega meščana Celja 2013 (interno gradivo)
L. Conradi, I. Stopar: Vse, kar sem delal, imam rad, Celjan 2012, št. 621, str. 17–18
Enciklopedija Slovenije, 12. zvezek, Ljubljana 1998, str. 327
T. Kroflič, M. Milošević, N. Škataro: Dr. Ivan Stopar (raziskovalna naloga), Celje 2003
Š. Kutoš, I. Stopar: Gradovi, zgovorne priče naše preteklosti, Ampak 2009, št. 7–8, str. 42–46

Cobiss bibliografija

Wikipedija

Jubilej velikega poznavalca gradov, 2009 (MMC RTV Slovenija)

Ivan Stopar v radijski oddaji Podobe znanja, 2009 (RTV Slovenija)

Govor dr. Ivana Stoparja ob podelitvi naziva castni mešcan Celja, 2012 (YouTube)

Ivan Stopar v radijski oddaji Nedeljski gost, 2009 (RTV Slovenija)

Ivan Stopar v oddaji Intervju, 2017 (RTV Slovenija)

Poslovil se je kastelolog in raziskovalec slovenskih vedut dr. Ivan Stopar (Min. za kulturo)

Prispeval/-a: Marijan Pušavec, Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 19.12.2018, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

Natisni

< CVIRN Janez

STOPAR Ivan

GOROPEVŠEK Branko >