Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.

Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov [email protected] ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin

Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

STOJAN, Mihael

Cerkev

Duhovniki

Književnost, literatura

Rojen:

1. september 1804, Teharje

Umrl: 10. april 1863, Braslovče

Kraj delovanja:

Trbovlje

Braslovče

Gomilsko

Nova Cerkev

Marija Reka

Mihael Stojan je bil duhovnik in nabožni pisatelj, ki se je leta 1804 na Teharjah rodil zidarju Martu Stojanu in Mariji, rojeni Makovic. Po končani teharski osnovni šoli je nekaj časa deloval kot pastir blizu Rogatca. Na pobudo teharskega duhovnika je bil poslan v nadaljnje šole, kjer je po končani gimnaziji v Celju doštudiral filozofijo v Gradcu in še leta 1830 bogoslužje v Celovcu. Kot kaplan je služboval v Trbovljah in Novi Cerkvi, kot namestnik v Mariji Reki, kot duhovnik pa na Gomilskem in v Braslovčah. Največji pečat kot duhovnik je pustil s svojim delovanjem v Braslovčah med letoma 1849 in 1863, kjer je opravljal tudi funkcijo dekana braslovške dekanije. V Braslovčah je ustanovil župnijsko knjižnico, na njegovo pobudo pa je bila braslovška cerkev obnovljena z rezbarijami in slikami znanega slikarja Matevža Langusa. V braslovški občini je opravljal tudi funkcijo okrajnega šolskega načelnika, kar je bilo v tistih časih nekaj normalnega, saj je imela duhovščina močan vpliv na izobraževanje, sami duhovniki pa so poučevali tudi verouk v šolah.

Na njegovo literarno, javno delo in zanimanje za slovenski jezik je že med študijem v Celovcu močno vplival duhovni vodja tamkajšnjega semenišča znameniti rimokatoliški škof lavantinske (kasnejše mariborske) škofije, pedagog, pisatelj in svetnik Anton Martin Slomšek doma iz Ponikve pri Šentjurju. Stojan je bil velik prijatelj Slomška, ki ga je usmeril v literarne in domoljubne vode. V Slomškovih Drobtinicah in drugih verskih publikacijah je objavil številne razprave predvsem na področju versko-vzgojne tematike, pridige in nekaj biografij. Leta 1856 je prevzel uredništvo Drobtinic in na tem mestu ostal do leta 1859/60. Iz tuje literature je prevajal molitve in prirejal molitvenike, med drugim Dušni raj v pobožnih molitvah (1838), Troje ljubeznivih otrok (1838), Ključek zlat nebeških vrat, Voditel proti oblubleni deželi (1843), Napeljevanje h keršanskimu življenju (1847) in druge. Napisal je tudi poučno knjigo Nauk porodništva za babice. Leta 1846 je napisal knjigo Miloserčnost do živali, v kateri je opredelil odnos do živali in navajal nasvete za mladino in starejše ljudi, kako naj ravnajo z živalmi in se opredelil za zaščito živali. Da je napisal to knjigo izhaja verjetno iz dejstva, da je pred duhovniško službo opravljal delo pastirja. V Braslovčah je umrl v starosti 59 let in bil tam tudi pokopan.

Avtor besedila: Matej Ocvirk

Dela

Izbor knjižnih del:

Dušni raj v pobožnih molitvah, 1838
Voditel proti obljubleni deželi, 1843
Miloserčnost do žival: poduk za mlade in stare ljudi, 1846
Svetiga Franciška Zalezja … Filoteja alj prijazna roka pobožno živeti, 1851
Marije rožen cvet: molitvene bukve s premišljevanjem v počešenje nar svetejših serc Jezusa in Marije, 1855

Viri in literatura

F. Kosar: Mihael Stojan. Slomškove Drobtinice 1865-1866, str. 128–182
V. Kragl: Ob stoletnici prvih naših šmarnic, Bogoljub 1942, št. 6, str. 157
Od Voglajne. Kmetijske in rokodelske novice 1863, št. 15, str. 118
Mihael Stojan, Učiteljski tovariš 1886, št. 10, str. 148–151
T. M. Peterlin-Neumaier: Poskus izboljšanja ravnanja z živalmi – Goriško društvo proti mučenju živali 1845-1847, Kronika 2002, št. 1, str. 22

Cobiss bibliografija

Kamra

Prispeval/-a: Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 22.12.2017, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

Natisni

< STOJAN Martin

STOJAN Mihael

HORVAT Franci >