Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.

Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov [email protected] ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin

Foto: Arhiv knjižnice
Galerija slik

SERNEC, Josip

Pravo

Politika

Častni občani

Sokoli

Rojen:

4. marec 1844, Slovenska Bistrica

Umrl: 18. september 1925, Ljubljana

Kraj delovanja:

Celje

Maribor

Josip Sernec se je med drugim zaradi vpliva starejšega brata Janka Serneca zgodaj politično profiliral in postal ena vodilnih osebnosti političnega in gospodarskega življenja na Štajerskem v svojem času. Po zaključenem študiju prava na Dunaju v letu 1869 se je vrnil v Maribor, delal v pravni pisarni brata Janka kot koncipient, nato pa se preselil v Celje, odprl lastno odvetniško pisarno in si ustvaril družino.
V Celju se je hitro znašel med najbolj znanimi celjskimi Slovenci; ob menjavi generacij je leta 1875 prevzel vodenje Celjske narodne čitalnice kot jedra celjskega slovenstva in jo vodil vse do smrti (1925). Bil je vsestransko aktiven; na njegovo pobudo je Celjska posojilnica leta 1897 zgradila Narodni dom, več let je bil starosta Celjskega sokola in celo pevovodja čitalniškega pevskega zbora.
Sernec se je boril tudi za enakopravnost slovenščine v sodstvu, kar je zelo razburjalo takratne celjske Nemce. Leta 1884 je bil prvič izvoljen v štajerski deželni zbor in je delal v njem vse do leta 1902. V svojem poslanskem obdobju je bil devet let namestnik štajerskega deželnega glavarja, imel pa je tudi veliko zaslug za osvojitev celjskega okrajnega zastopa, ki ga je vodil do leta 1905.
Tik pred smrtjo je izdal svoje spomine, ki še danes veljajo za pomemben dokument za razumevanje takratnih političnih, narodnostnih in gospodarskih razmer na Štajerskem. Leta 1924 je postal častni meščan občine Celje – mesto, s častnim občanstvom pa so se mu oddolžile tudi občine Dobrna, Škofja vas in Celje – okolica.

Biografsko geslo je pripravil Branko Goropevšek in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje.

Dela

Spomini, 1927

Viri in literatura

B. Goropevšek: Starosta celjskih Slovencev v času dvojne monarhije, v: Znameniti Celjani, Celje 2004, str. 36–37
M. Jeraj: Josip Sernec, v: Slavni slovenski pravdarji: Slovenski odvetniki v umetnosti, znanosti in politiki, Maribor 2018, str. 151–152
J. Sernec: Spomini (spremno besedilo napisal J. Cvirn), Celje 2003

Cobiss bibliografija

Slovenska biografija

Wikipedija

Österreichisches biographisches Lexikon

Dr. Josip Sernec, Spomini, Celje 2003 (SIstory)

Josip Sernec (1844-1925) (Kamra)

Prispeval/-a: Marijan Pušavec, Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 28.2.2019, Janja Jedlovčnik, Osrednja knjižnica Celje

Natisni

< SEPE Mojmir

SERNEC Josip

SIMONITI Peter >