Janezov oče je bil sin premožnejših staršev iz Šempetra v Savinjski dolini, ki so poroki z manj premožno hčerko Marijo žalskega tržana Šentaka nasprotovali, zato sta si mladoporočenca svoj dom ustvarila v Žalcu. V zakonu so se mu rodile tri hčere in sin Janez, ki je bil kot edini sin deležen še posebne skrbi staršev.
Janez Hausenbichler je ljudsko šolo obiskoval v Žalcu ter končal še dva razreda takratne glavne šole v Celju. Izučil se je medičarske obrti in se štiri leta izpopolnjeval v tujini.

Po smrti očeta se je vrnil domov, kjer je upravljal posestvo in odprl medičarsko obrt. Po poroki s Celjanko Elizo Zmrzlikar sta odprla še gostilno, ki je kmalu zaslovela prek meja domače doline. Njegova gostilna je postala zbirališče narodnjakov iz vse Slovenije. Bil je organizator II. Slovenskega tabora v Žalcu 6.9.1868. Pri Hausenbichlerjevih so izoblikovali zapisnik in zbirali podpise za taborski proglas. Leto kasneje je pod njegovim vodstvom začela delovati v njegovi gostilni prva čitalnica v Savinjski dolini, za katero je sam kupoval slovenske časopise. Pomagal je ustanavljati razna društva. Leta 1876 je ustanovil trško sirotišnico na Grabnu, leta 1880 pa žalsko požarno brambo in bil dolga leta njen načelnik.

Pri Jožefu Bilgerju, oskrbniku graščine Novo Celje, se je seznanil s hmeljem in tudi sam posadil prvi nasad. Pridelovanja in sušenja hmelja je učil kmete po dolini, med drugim jim je podarjal tudi hmeljske sadike. Leta 1880 je bil med ustanovitelji hmeljarskega društva, leto kasneje pa je izdal knjižico Navod o hmeljariji, kjer je pozval savinjskega kmeta z besedami: »Vzemi v roke lopato in bodi hmeljar …« Po pravici ga imenujemo »oče savinjskega hmeljarstva«.
Druga njegova skrb so bili vinogradi, kjer je nasadil odpornejše »amerikanske sorte«. Vzpodbujal je sodobnejšo živinorejo, predvsem konjerejo. V Žalcu je ustanovil Dirkarsko društvo, ki je vsako leto prirejalo tekmo. Ob Savinji je zasadil vrbe, da bi vzpodbudil vrborejo in pletarstvo kot dodaten kmetov zaslužek. Ustanovil je tudi tamburaško društvo, kateremu je kupil tamburice, hkrati se je tudi sam učil igrati. Da bi pripomogli k večjemu gospodarskemu razcvetu Savinjske doline, so žalski rodoljubi na pobudo Janeza Hausenbichlerja leta 1881 ustanovili narodni denarni zavod Savinjska posojilnica. Prizadeval si je, da danes poteka savinjska železnica, ki je bila zgrajena 1891, tik mimo žalskega trga. Pri žalskem občinskem odboru se je zavzel, da je prispeval zahtevano vsoto za spremembo prvotnega načrta.

Več kot trideset let je bil svetovalec pri takratni trški občini Žalec ter njen večletni župan in podpredsednik okrajnega celjskega zastopa. Več občin v Savinjski dolini ga je v znak spoštovanja razglasilo za častnega občana. Nenadna bolezen je prekinila njegovo plodno življenje. Ker je rad hodil v hribe, še posebej na Mrzlico, so leta 1899 tam postavili Hausenbichlerjevo kočo v njegov spomin.