Celjskozasavski.si

Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja predstavlja osebnosti, ki so s svojim delom pomembno zaznamovale različna področja življenja v svojem okolju. Zbirka imen in podatkov raste ter se dopolnjuje, tako da nikoli ni dokončna.

Veseli smo predlogov za uvrstitev novih osebnosti v leksikon. Pošljite jih na naslov [email protected] ali nam jih posredujte preko spletnega obrazca.

Pogoji uporabe vsebin

Foto: Portret Barbare Celjske, žene cesarja Sigismunda, iz Schedlove kronike leta 1493.
Galerija slik

CELJSKA, Barbara

Politika

Rojena:

ok. 1392, Celje

Umrla: 11.07.1451, Mělník

Kraj delovanja:

Budimpešta

Barbara je bila najmlajša hčerka Hermana II. in Ane Schaunberške. Veliki strateg Celjskih Herman II. je pri načrtovanju družinskega vzpona tudi njej namenil določeno vlogo, čeprav verjetno ni slutil, da bo prav njej uspelo največ – priti ob bok cesarja Sigismunda Luksemburškega – nemškega, ogrskega in kasneje tudi češkega vladarja.
Barbara je slovela tako po svoji izobraženosti, saj je govorila več jezikov (latinsko, nemško, madžarsko, francosko in češko, najbrž pa tudi poljsko in hrvaško), se zanimala za politiko, gospodarstvo in celo alkimijo, kot po svojih svobodnih življenjskih nazorih. Njeno skupno življenje s Sigismundom je doseglo svoj vrhunec s kronanjem leta 1415 v Aachnu (nemška kraljeva krona) in spremstvom moža na slovitem koncilu v Konstanci (1415). Svoj visok družbeni položaj je uporabljala tudi za pomoč Celjskim, saj se ji lahko zahvalijo za številne privilegije – med drugim za sprejem Hermana II. in Friderika II. v elitni Zmajev red, ki so ga tvorili najožji Sigismundovi zaupniki ter za pokneženje družine.
Svobodna, pogosto nezvesta ter ekonomsko in politično uspešna ter ambiciozna soproga je postajala moteča, zato sta se leta 1419 s Sigismundom (neformalno) razšla, vendar še naprej politično in gospodarsko uspešno sodelovala. Barbara je bila leta 1437 celo okronana za češko kraljico, vendar že istega leta zaradi političnih spletk zaprta na grad Znojm. Po moževi smrti jo je zet izpustil, tako da se je zatekla na Poljsko, od koder se je vrnila leta 1441, se naselila v Melniku na Češkem ter se obdala s češkim in ogrskim plemstvom.
Do konca življenja je bila politično izredno spretna in vplivna, 11. julija 1451 pa je na Melniku umrla za kugo.
Pri sodobnikih si je že v času svojega življenja prislužila izredno negativno publiciteto »nemške Mesaline« - spletkarke, skrajno nemoralne ženske in nenasitne nimfomanke. Zgodovinarji so te oznake, ki jih je sproducirala »moška zgodovina«, večinoma nekritično povzemali in tako njen lik ostaja isti tudi v velikem delu novejšega zgodovinopisja. Objektivnejšo podobo Barbarinega lika skušajo ustvariti šele novejše študije.

Dela

Viri in literatura

R. Fugger Germadnik: Barbara Celjska (1392-1451). Pokrajinski muzej Celje 2010
A. Žižek: Barbara Celjska; Znameniti Celjani, Celje 2004, str. 10–11
I. Grdina, P. Štih: Spomini Helene Kottaner; Korenine, Nova revija, Ljubljana 1999
J. Orožen: Zgodovina Celja in okolice, I. del, Celje 1971, str. 146–154
H. Chilian: Barbara von Cilli; Borna – Leipzig 1908
Z. Rakovec - Felser: Na valovih sreče in pogube - Barbara Celjska; roman. Maribor 2012

Wikipedia

Prica o crnoj kraljici

Prispeval/-a: Osrednja knjižnica Celje
Zadnja sprememba: 10.7.2013, Osrednja knjižnica Celje

Natisni

< KARLIN Alma Maksimilijana

CELJSKA Barbara

ŠIRCA Friderik >